kuharija_zelisca.jpg [1]

Sveža zelišča so v kuhinji tista pika na i, ki lahko jed povzdignejo ali potopijo. Najbolj aromatična so sveža na soncu zrasla zelišča, ki jih lahko prav vsak goji doma. Dovolj je že sončna okenska polica.

Kaj, kako in kam posaditi?

Izberite zelišča, ki jih pogosto uporabljate v kuhinji, so enostavna za gojenje ali pa so vam preprosto všeč. Ne pretiravajte, da si ne boste po nepotrebnem nakopali preveč dela. Čeprav lahko večino zelišč posejete, je bolj enostavno in hitreje, da posadite sadike. Ponje se odpravite v vrtnarijo ali na tržnico, kjer vam bodo tudi svetovali glede gojenja posameznega zelišča. Večje trgovske verige so dobro založene z že zasajenimi lončki z zelišči, tudi iz ekološke pridelave. Doma jih presadite in postavite na sončno mesto. Njihova prednost je, da lahko takoj začnete z obiranjem. 

Zelišča obožujejo sonce. Bolj kot je sončen prostor, bolj so aromatična. Lahko jih sadite po več skupaj v korito ali pa vsako posebej v lonec. Pazite, da bo voda lahko odtekala in uporabite kakovostno zemljo za sajenje vrtnin, ali pa posebno zemljo za zelišča. Potem jih od časa do časa le še pognojite z ekološkim hranilom in redno obrezujte oz. obirajte, pa boste s pridelkom zagotovo zadovoljni. 

Pri zeliščih se rado zgodi, da jih je poleti preveč, da bi jih lahko sproti porabili, pozimi pa žal ne rastejo. Problem rešimo tako, da obrana zelišča operemo, v solatni centrifugi osušimo in nato zamrznemo. Zamrznemo lahko cele liste, ali pa jih sesekljamo, zamrznemo v modelčkih za ledene kocke in zamrznjene preložimo v vrečko. Tako lahko v njihovi bogati aromi lahko uživamo vse leto.

Naš izbor:

Peteršilj (Petroselinum crispum)

Obstajajo gladkolistne in kodrolistne sorte. Sorte z gladkimi listi so bolj aromatične, kodrolistne pa privlačnejše na pogled. Peteršilj postavite na sončno ali polsenčno lego in ga zmerno zalivajte. Trgajte samo zunanje liste oz. vejice, tako da lahko v sredini rastlina raste naprej. Svežega peteršilja ne kuhajte, v jed ga dodajte tik preden jo ponudite. Peteršilj odvaja vodo iz telesa, uravnava menstruacijo, preprečuje in zdravi slabokrvnost, pomirja želodčne težave in spodbuja tek. 

Bazilika (Ocimum basilicum)

Obstaja preko 60 različnih vrst bazilike, od drobno do velikolistnih, rdeče in zelene, pa tudi sorte s posebno aromo kot so tajska in cimetova bazilika. Najpogostejša je zelena velikolistna bazilika. Bazilika je občutljiva na mraz, zato jo prestavite ven šele v sredini aprila ali v začetku maja. Lepo vam bo uspevala na toplem, sončnem in pred vetrom zavarovanem prostoru. Bazilika je nepogrešljiva v mediteranski, predvsem v italijanski kuhinji. Bazilika pomirja in deluje proti stresu, pospešuje tvorbo materinega mleka in zdravi afte.

Meta (mentha spec.)

Meta je široko razvejana in košata trajnica, ki preseneča s svojo raznolikostjo. Poleg 'osnovne' poprove mete z izrazito aromo mentola obstaja cela paleta met z različnimi priokusi, od čokoladne, citronske, ananasove, do jabolčne, pomarančne in celo figove ter bazilikine. Tako kot večina zelišč tudi meta najbolje uspeva na sončni legi in v vlažni zemlji. Trgamo liste in vršičke, vsake toliko pa rastlino porežemo do tal in počakamo, da na novo požene. Poprova meta spada med najboljša zdravilna zelišča pri prebavnih težavah, bolečinah v črevesju in črevesnih krčih. Pomaga pa tudi pri utrujenosti, lajša bolečine, odpravlja ustni zadah … 

Rožmarin (Rosmarinud officinalis)

Rožmarin je grmičasta rastlina, ki uspeva na sončni legi v bolj suhi zemlji. Poganjke oziroma iglice lahko trgamo vse leto, najbolj intenzivno aromo pa imajo v poletnih mesecih. Rožmarin dodajamo med kuhanjem, ujame s krompirjem, jagnjetino, svinjino in perutnino, pa tudi z ribami. Rožmarin so že v antiki uporabljali za izboljšanje spomina, je blag analgetik, spodbuja prekrvavitev, blaži glavobole ter izboljša razpoloženje, saj je naravno poživilo. 

kuharija_zelisca.jpg [1]