penina.jpg [1]

Čeprav je za penino vedno pravi čas, jo največkrat pijemo ob različnih praznovanjih in svečanih trenutkih. 

Mehurčki v kozarcu

Peneče vino ali penina je vino z večjo vsebnostjo ogljikovega dioksida. Pridelujejo ga iz osnovnega vina, ki je največkrat bela zvrst, mešanica vin različnih sort in letnikov. Vino za pridelavo penin je popolnoma suho in vsebuje več kislin kot običajno belo vino. Glede na metodo, kako pridejo mehurčki v kozarec, ločimo tri načine pridelave penečih vin.

Vbrizgavanje CO2

V osnovno vino pod pritiskov vbrizgajo CO2. Peneča vina pridobljena na ta način imenujemo tudi biser vina, so zelo poceni in nevredna pozornosti.

Tankovska ali charmat metoda

Osnovno vino se natoči v večje jeklene posode, tanke oz. cisterne, doda se kvasovke in sladkor, tako da steče sekundarna (ponovna) fermentacija. Ta dvigne v cisternah pritisk. Ko je fermentacija končana, se vino prefiltrira, doda se mu odpravni liker (mešanica vina in sladkorja) in ga napolni v steklenice. Naša najbolj znana penina, Srebrna radgonska penina, je pridelana na ta način.

Klasična ali šampanjska metoda

Osnovno vino natočijo v močne steklenice. V vsako steklenico posebej dodajo kvasovke in sladkor ter jih zaprejo z navadnim, kronskim zamaškom. V steklenici kvasovke povzročijo ponovno vretje. Ko se vretje ustavi, je potrebno odmrle kvasovke odstraniti. To lahko naredijo takoj po končanem vretju, če pa gre za boljše vrste penin, pa jih pustijo »ležati na kvasovkah«. Penine tako lahko ležijo od nekaj tednov do mesecev, prestižne vrste pa tudi do več let. Ko je čas za odstranitev kvasovk, steklenice počasi obračajo na glavo, da se usedlina iz kvasovk nabere v vratu. Vratove steklenic nato zamrznejo v posebni solni raztopini. Steklenice odprejo in ob odprtju se zamrznjena usedlina iz kvasovk kot zamašek požene navzgor. V steklenico nato dolijejo odpremni liker, jo zaprejo z značilnim plutovinastim zamaškom in ovijejo z žičnato košarico.

Vsebnost sladkorja

Verjetno ste na nalepki penin opazili oznake brut, extra brut, suho, polsuho. Oznake pomenijo, koliko sladkorja je bilo dodanega v penino v odpremnem likerju. Brut pomeni isto kot suho, extra brut pomeni, da v odpravnem likerju (in zato tudi v penini) praktično ni sladkorja, polsuha penina pa je slajša. Zato je pomembno, da pred nakupom natančno pregledamo etiketo, saj so na trgu penine z enakim imenom, a različnimi ostanki sladkorja.

Kako penino ponudimo?

Da bo penina pokazala vse svoje kvalitete in nam nudila čim več užitkov, mora biti primerno ohlajena in postrežena v ustreznih kozarcih.

Temperatura

Penina naj bo čimbolj hladna, vendar ne hladnejša od 6 stopinj. Zrelejše in bolj polne penine so lahko kakšno stopinjo toplejše. Ker so penine polnjene v močne steklenice, je potrebno kar nekaj časa, da jih ohladimo. Zato je potrebno misliti vnaprej, sej penina potrebuje od 12 (če jo imamo v hladnejšem prostoru) pa tudi od 24 ur (če je sobne temperature) hlajenja v hladilniku, da se primerno ohladi. Hitreje, v uri ali dveh, jo lahko ohladimo, če jo položimo v vedro z mešanico vode in ledu.

Kozarci

Penino ponavadi postrežemo v visokih in vitkih kozarcih. V njih lahko opazujemo iskrenje mehurčkov, verižice, ki potujejo od dna kozarca proti vrhu. Taki kozarci so primerni predvsem za bolj enostavne penine. Zrelejše penine pa raje postrezite v kozarcih za belo ali celo za rdeče vino, da bodo lahko razvile vse svoje razkošne arome.

Odpiranje

Časi, ko so se penine odpirale z glasnim pokom, zamašek pa je odneslo čez polovico sobe, so nepreklicno mimo. Odpiranje steklenice naj bo karseda neslišno. Najprej iz zamaška odstranite folijo, nato steklenico ovijte s krpo in z roko primite zamašek. Razrahljajte kapico iz žice. Čvrsto primite zamašek, z drugo roko pa rahlo obračajte steklenico, ki jo držite za dno. Sedaj bi moral zamašek iz steklenice zlesti kar sam od sebe, pri tem pa se zasliši le tihi vzdih. Vzdih zadovoljstva, pravijo ljubitelji.

Pa na zdravje!

penina.jpg [1]