sladkor.jpg [1]

Verjetno ga ni med vami, ki v zadnjem času ne bi naletel na vsaj eno informacijo o škodljivosti sladkorja.

Prekomerno uživanje sladkorja lahko vodi do prekomerne teže, bolezni srca, raka, slabših možganskih funkcij, razpada hormonskega in endokrinega sistema … Zato ni čudno, da ga mnogi imajo za sovražnika številka ena.

Proizvodnja tako imenovanih naravnih sladil je v polnem teku in velik biznis. Na vsak način nas hočejo prepričati, da obstajajo bolj zdrave različice ravno tako sladkega okusa. Pa so res?

Problem sladkorja je večplasten.

Količina

Na prvem mestu je prav gotovo njegova količina. Količina sladkorja, ki ga danes (povsem nevede) zaužijemo presega vse razumne meje. Sladkor se v takšni ali drugačni obliki nahaja v skoraj vseh predelanih živilih. Od jogurtov, različnih žit, solatnih prelivov, paštet, salam, hrenovk … Najdemo ga v izdelkih, kjer ga niti v sanjah ne bi pričakovali. Če uživamo veliko predelanih živil, lahko samo z njimi za večkrat presežemo priporočeno dnevno dozo zaužitega sladkorja, ki je 50 g. Pa se samega, čistega sladkorja, sploh še nismo dotaknili, niti nismo pili sladkih pijač, niti jedli sladkarij. Z branjem deklaracij se tej pasti lahko uspešno izognemo. Ampak moramo biti res dosledni. Ker, kdo bi si mislil, da je sladkor lahko tudi v čajni mešanici ali kremnem siru. Na srečo pa vedno obstajajo tudi različice brez sladkorja, samo malce več časa si moramo vzeti v trgovini, prebrati deklaracije in jih poiskati. Vedno beremo deklaracije in ne prehranske tabele. Iz prehranske tabele namreč ni razvidno, koliko sladkorja vsebuje določeno živilo že po naravi in koliko mu ga je dodanega. V prehranski tabeli je vedno zapisan skupen sladkor, če želimo vedeti ali je živilu dodan sladkor ali ne, potem moramo prebrati deklaracijo, kjer so po padajočem vrstnem redu zapisane sestavine, ki jih določeno živilo vsebuje.

In, da ne bi bilo vse skupaj preveč enostavno, živilska industrija razpolaga s preko 40 imeni za dodan sladkor. Adaptiran koruzni škrob, dekstran, dekstroza, evaporiran sok sladkornega trsa, fruktoza, galaktoza, glukoza, grozdni sladkor, invertni sladkor, javorov sirup, ječmenov slad, kandis, karamel, koncentrat sadnega soka, laktoza, maltodekstrin, maltoza, med, melasa, muscovado, agavin nektar, rafiniran sirup, visokofruktozni koruzni sirup … so samo najpogostejše vrste dodanega sladkorja.

Zakomplicirano? Poenostavite si nakupovanje tako, da živila, ki vsebuje sestavine, ki jih ne znate niti prebrati, kaj šele, da bi vedeli, kaj pomenijo, enostavno ne kupite. Alternativa se vedno najde.

Vir oz. sestava sladkorja

Obstaja več vrst sladkorjev. Najbolj pogosta sta dva glukoza in fruktoza. Združena skupaj tvorita saharozo. Do pred kratkim je bila na udaru glukoza. Njeno uživanje povzroča preveliko nihanje krvnega sladkorja, kar naj bi vodilo do inzulinske rezistence in diabetes tipa2. Vendar, če ne pretiravamo, glukozo telo porabi. Za svoje delovanje jo potrebujejo možgani, jo potrebujejo mišice, telo jo lahko celo skladišči. Vsekakor prevelika količina glukoze vodi v inzulinsko rezistenco in diabetes. Vendar fruktoza ni nič boljša, v bistvu je še slabša. Sicer res ne dvigne krvnega sladkorja (zato so je že ne tako zelo dolgo nazaj propagirali kot zdrav sladkor), a gre naravnost v jetra, kjer se presnavlja podobno kot alkohol, njen višek pa povzroči zamaščenost jeter, dvig trigliceridov in holesterola v krvi, ravno tako povzroči inzulinsko rezistenco, vpliva pa tudi na hormon sitosti leptin.

Predelava

Navaden namizni sladkor je visoko predelano živilo. Živilo, ki je med postopkom predelave povrženo različnim fizikalnim in kemijskim postopkom ter tako oropano vseh hranilnih snovi.

Ko torej izbiramo sladkor oz. njegov nadomestek moramo upoštevati vse troje. Se pravi, koliko je sladilo predelano in kakšno je razmerje med glukozo in fruktozo.

Lahko pa si spet poenostavite življenje in zmanjšajte količino zaužitega sladkorja, vsaj za tretjino, če ne polovico. Tako boste za svoje zdravje naredili še največ, precej več, kot če se zatečete v objem naravnih sladil (količine pa ne zmanjšate). Naše brbončice potrebujejo približno 3 tedne, da se 'preprogramirajo' in navadijo na manj sladke okuse.

Preberite tudi: Pregled naravnih sladil [2]

sladkor.jpg [1]