Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca je presnovna motnja, ki jo povzroči pomanjkanje encima laktaze. Laktaza razcepi laktozo ali mlečni sladkor na glukozo in galaktozo, ki se v telesu lahko absorbirata.

Laktoza ali mlečni sladkor se, kot že ime samo pove, nahaja v mleku. Tvorijo jo le živali in je sladkor v mleku sesalcev. Človeško mleko jo vsebuje od 5 do 8 % in predstavlja glavni ogljikov hidrat v njem. Kravje mleko jo vsebuje nekoliko manj od 4 do 6 %.

Laktoza je disaharid, sestavljena iz dveh monosaharidov, glukoze in iz galaktoze, ki sta med seboj povezani z glikozidno vezjo. Da lahko telo absorbira laktozo, jo mora prvo razgraditi, se pravi razcepit glikozidno vez. Za to poskrbi encim laktaza. Če naše telo encima ne proizvaja, oz. ga proizvaja premalo, se laktoza nerazcepljena pomika po prebavnem traktu, v tankem črevesu veže nase vodo, kar lahko povzroči siljenje na bruhanje, kruljenje po trebuhu in drisko, v debelem črevesju pa jo napadejo črevesne bakterije, ki pri njeni presnovi sprostijo veliko plinov. Sledijo prebavne motnje, napenjanje, krči, bolečine v trebuhu, blato postane vodeno in se pri odvajanju lahko peni.

Na srečo je laktozna intoleranca pri novorojenčkih dokaj redka in je dedno pogojena. V času dojenja je nivo laktaze v telesu najvišji, po prenehanju in z uvajanjem druge hrane pa sposobnost tvorjenja laktaze upada. Približno 70 % ljudi po vsem svetu ima v odrasli dobi pomanjkanje laktaze. Med evropejci oz. belci je ta odstotek precej nižji, laktoze ne presnavlja le 10 do 15 % odraslih. Taka razlika je posledica dejstva, da so v hladnejšem podnebju med obdobji pomanjkanja hrane preživeli samo tisti, ki so ohranili sposobnost prebavljanja laktoze tudi v odrasli dobi. Tako so ob pomanjkanju druge hrane lahko preživeli ob mleku in mlečnih izdelkih.

Laktozna intoleranca ni alergija na mleko, čeprav so simptomi lahko podobni. Pri alergiji na mleko gre za nenormalen oz. alergični odziv telesa na mlečne beljakovine.

Sum na laktozno intoleranco lahko preverimo kar doma. Prvo za en teden iz prehrane izločimo mleko, mlečne izdelke in druge predelane izdelke, ki lahko vsebujejo laktozo. V parih dneh bi morale težave izginiti. Nato spijemo približno pol litra mleka na tešče in se opazujemo. Če se pojavi slabost, driska, bruhanje, je to že skoraj zanesljiv znak, da gre za laktozno intoleranco. Zadevo nato ponovimo z mlekom brez laktoze, če ob tem nimamo težav, imamo najverjetneje laktozno intoleranco. Diagnozo, če je potrebno, lahko potrdimo še z ustrezno laboratorijsko preiskavo. Če pa se težave pojavijo tudi po zaužitju mleka brez laktoze, potem gre verjetno za alergijo na mleko oz. mlečne beljakovine.

V večini primerov pri laktozni intoleranci ne gre za popolno pomanjkanje encima laktaze, temveč le za njegovo zmanjšano aktivnost, kar pomeni, da je človek še vedno sposoben predelati manjše količine laktoze (navadno do 15 g naenkrat). Zato je možno, da nam mlečni izdelki kot sta jogurt in sir ne povzročata težav, saj vsebujeta precej manj laktoze kot mleko. Ravno tako ni težav ob manjših količinah mleka.

Laktozna intoleranca ni bolezen, glede na to, da je laktozno intoleratnih več kot 70 % odrasle svetovne populacije, je to v bistvu naravno stanje. Laktozne intolerance ne moremo pozdraviti, enostavno se je treba izogibati izdelkov, ki vsebujejo laktozo. Na trgu je vedno več mlečnih izdelkov brez laktoze, tako lahko tudi ljudje, ki je ne morejo presnavljati, uživajo v mlečnih izdelkih.

foto: Thinkstock