Prijava na E-novice

Z dobrim receptom se daleč pride

Rabarbara

Rabarbara je ena redkih sezonskih rastlin. Prva stebla so na voljo že v sredini aprila, njena sezona pa traja le do junija. Potem se vsebnost oksalne kisline v steblih poveča, pa tudi rastlina potrebuje čas za obnovo.

Rabarbara je trajnica in spada v družino dresnovk, kamor spadata tudi kislica in ajda. K nam je prišla iz Kitajske, kjer so njene posušene korenine uporabljali v tradicionalni kitajski medicini. Predvidevajo, da je prve rastline iz svoje poti prinesel Marco Polo. Ker je dokaj nezahtevna za gojenje, je po vrtovih zelo razširjena tudi pri nas. Ena rastlina lahko uspeva od 15 do 20 let.

Nakup in shranjevanje

Rabarbaro kupujemo zaradi njenih kiselakstih stebel. Barva stebel je različna od zelene do živo rdeče. Ravno tako barva mesa varira od zelenega, preko belega do rdečega. Najbolj kisla so zelena stebla z zelenim mesom, medtem ko za pravo poslastico velja rabarbara z rdečim mesom. Njena aroma spominja na maline, njena kislina pa je manj agresivna oz. bolj blaga. Ko kupujemo rabarbaro pazimo, da so stebla čvrsta in da je rezna ploskev sveža. Če so na steblih še listi, ti ne smejo biti oveneli. Liste takoj zavržemo in stebla temeljito operemo. Rabarbaro olupimo, če je štrenasta, enostavno nitke potegnemo od stebla, drugače lupljenje ni potrebno. Na sobni temperaturi rabarbara hitro ovene, zato jo hranimo v hladilniku tesno zaprto v plastični vrečki do približno enega tedna. Če je ne moremo takoj porabiti, stebla narežemo na približno 2 cm koščke, v vreli vodi blanširamo 2-3 minute, prestavimo v ledeno mrzlo vodo, odcedimo in zamrznemo. Tako zamrznjeno rabarbaro lahko hranimo do enega leta.

Zdravilni učinki

Poleg stebel se v zdravilstvu uporabljajo tudi korenine rabarbare. Dobite jih pri nekaterih zeliščarjih, pa tudi v lekarnah. Prašek iz posušene korenine rabarbare se uporablja pri črevesnih in želodčnih težavah, predvsem pri zaprtju, saj deluje blago odvajalno.

Stebla rabarbare vsebujejo zelo malo kalorij (21 kcal/100 g). Rabarbara vsebuje vlaknine, vitamine C, A (rdeče sorte več) in K, magnezij, kalij, kalcij, mangan in nekaj malega železa. Poleg tega vsebuje karotenoid lutein, ki poskrbi za zdravo kožo in oči ter antioksidante kot sta likopen in antociani, ki ugodno vplivajo na srce, oči in imunski sistem ter nas varujejo pred rakom. Likopen najdemo samo v kuhani rabarbari, surova ga ne vsebuje. Rabarbara deluje kot diuretik, pospešuje izločanje urina. Njen sok oz. kompot pa odlično gasi žejo (če ga seveda ne sladkate preveč). Ker rabarbarina stebla vsebujejo nekaj oksalne kisline, uživanje rabarbare odsvetujejo ljudem z okvaro ledvic in sečil ter vsem, ki so nagnjeni k tvorjenju ledvičnih kamnov.

Uporaba v kulinariki

Zaradi izrazito kislega okusa, žal rabarbaro največkrat uživamo s sladkorjem. Tradicionalno iz nje pripravljamo različne pite, peciva, marmelade, kompote … kar seveda drastično poveča kalorično vrednost jedi. V zadnjem času se vedno bolj uporablja tudi kot priloga k mesnim jedem, še posebej k divjačini, svinjini in govedini. V zmernih količinah rabarbaro lahko uživate tudi surovo. Na tanko narezana bo popestrila vaše solate ali pa jo zmiksajte v smuti. Osvežilno vodo z okusom rabarbare si pripravite tako, da na drobno narezano steblo rabarbare prelijete z vodo in postavite v hladilnik. Če boste steblo prelili z vročo vodo, bo okus (pa tudi kislina) izrazitejši.

 

Rabarbarini listi vsebujejo strupeno oksalno kislino in niso užitni v nobeni obliki.

 

Sočno pecivo z rabarbaro

Design by ThemeShark.com - Drupal Themes with bite!